{"id":2,"date":"2018-09-20T17:49:12","date_gmt":"2018-09-20T17:49:12","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/?page_id=2"},"modified":"2018-11-09T18:43:42","modified_gmt":"2018-11-09T18:43:42","slug":"zupnijskacerkev","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/","title":{"rendered":"\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela"},"content":{"rendered":"

Zgodovina<\/h3>\n
\"\"
\u017dupnijska cerkev<\/figcaption><\/figure>\n

V prvih \u010dasih pokristjanjevanja je bil Menge\u0161 pomembno misijonsko sredi\u0161\u010de. Slovanski grobovi, ki so jih na\u0161li ob cerkvi, in njen patron sv. Mihael, ki so ga imela za zavetnika najstarej\u0161a verska sveti\u0161\u010da, to potrjujejo. Menge\u0161ka prafara je bila ena izmed \u0161tirih na Gorenjskem in je verjetno nastala kmalu po letu 811, ko je Karel Veliki razmejil misijonsko delovanje med salzbur\u0161ko \u0161kofijo in oglejskim patriarhatom na reki Dravi. Pod Oglejem je cerkvenopravno Menge\u0161 ostal do leta 1751, nato je pripadal zelo kratek \u010das gori\u0161ki \u0161kofiji, od leta 1787 pa ljubljan\u00adski.<\/p>\n

Skrbni\u0161ke (patronatne) pravice je imel patriarh, v 14. stoletju so jih pridobili avstrijski vojvode, ker so Habsbur\u017eani pomagali patriarhu v boju proti Bene\u010danom. Leta 1448 jih je pape\u017e Nikolaj V. podelil cesarju Frideriku III. Ta cesar je leta 1444 ustanovil cistercijanski samostan v Dunajskem Novem mestu in mu daroval \u0161entpetersko faro v Ljubljani.<\/p>\n

Na njegovo pobudo se je ustanovila leta 1462 tudi ljubljanska \u0161kofija in zdaj je\u00a0\u0161entpetersko faro dodelil novoustanovljeni \u0161kofiji, samostanu v Dunajskem Novem mestu pa je v zameno za sv. Petra podaril menge\u0161ko faro. Pod avstrijskimi cistercijani je bil Menge\u0161 dobrih dvesto let, ko so ti leta 1668 zaradi denarnih te\u017eav prodali menge\u0161ko faro sti\u0161kemu samostanu.<\/p>\n

Ko pa je tudi Sti\u010dna zabredla v dolgove, so jo leta 1731 prodali Josipu Schifferju von Schiffersteinu, ki je bil doma na Sor\u0161kem polju, sicer pa zelo vpliven v Cerkvi in na cesarskem dvoru. Svoje nasledstvene pravice je rodbina Schifferstein ohranila do druge svetovne vojne (\u017eupniki s priimkom Kuralt, zadnji pa Janko Su\u0161nik).<\/p>\n

Prvotno ozemlje menge\u0161ke prafare je zavzemalo vso vzhodno Gorenjsko – med Karavankami in Savo, do \u0161tajerske de\u017eelne meje. \u0160e v 16. stoletju je segala do Kamnika, nato po Kamni\u0161ki Bistrici do vasi P\u0161ata, \u0160entjakoba, \u010crnu\u010d, Ra\u0161ice, Most in Kri\u017ea; pripadali so ji tudi vikariati Dol, Va\u010de, \u010cem\u0161enik.<\/p>\n

<\/div>\n

Cerkev in okolica<\/h3>\n

Kdaj je bila v Meng\u0161u prva cerkev? Gotovo \u017ee v 11. stoletju, lahko pa tudi prej – najprej starokr\u0161\u010danska, verjetno lesena, potem v dobi romanike \u017ee zidana, kamnita s polkro\u017eno apsido in zvonikom na strehi. \u010ce predstavlja freska na severni steni na\u0161o nekdanjo cerkev, je bila troladijska, s pokopali\u0161\u010dem okrog stavbe. Od stare romanske cerkve je ohranjena le mala polkro\u017ena ni\u0161a na desni strani prezbiterija. Dana\u0161nji oltarni prostor je nastal sredi 15. stoletja, torej v gotski dobi. Takrat so postali lastniki cistercijani. Gradbenika spoznamo samo po mojstrskem znamenju na \u0161\u010ditu konzole polstebra (slu\u017enika).<\/p>\n

Imenujejo ga kar menge\u0161ki mojster, saj se je enako \u00bbpodpisal\u00ab v \u0160kofji Loki in Crngrobu. Delal je tudi v Kranju in Radovljici, vendar je ravno menge\u0161ki prezbiterij najstarej\u0161i. Ta je kri\u017eno obokan in ima triosminski zaklju\u010dek. Sklepniki so nekak\u0161ni grbovni \u0161\u010diti. Prvi – \u0161teto od slavoloka – nosi reliefno podobo pluga, drugi je po\u0161evno razdeljen na belo in rumeno polje, tretji ima na rde\u010dem polju \u0161irok bel pas. Plug na prvem sklepniku – \u0161\u010ditu ka\u017ee morda na dele\u017e kme\u010dkega prebivalstva pri zidanju cerkve, drugi grb bi bil pape\u0161ki, tretji pa avstrijski.<\/p>\n

Leta 1932 so bile odkrite freske na levi strani prezbiterija, \u017eal so delno uni\u010dene. Segajo v \u010das okoli leta 1460 in so delo delavnice Janeza Ljubljanskega. V zgornjem uni\u010denem delu je bil Kristus kot sodnik med apostoli.<\/p>\n

\"\"
Freska iz delavnice Janeza Ljubljanskega<\/figcaption><\/figure>\n

V ohranjenem delu pred njim kle\u010dita Marija in Janez Krstnik kot pripro\u0161njika. Ob njiju je na levi vstajenje pravi\u010dnih, na desni pa pogubljenih. Spodaj so nebesa, na drugi strani peklensko \u017erelo, kamor nosi hudi\u010d zavr\u017eene. V tretjem polju je spodaj kamnit gotski stenski tabernakelj, ki je bil prvotno vi\u0161je. Nad njim je bila freska Marijinega kronanja, ki je uni\u010dena. Na levi strani je farni patron sv. Mihael s tehtnico in me\u010dem, v sredini Marija z Jezusom v naro\u010dju, pod njo krogovi\u010dje, na desni trpe\u010di\u00a0Kristus s kelihom in hostijo.<\/p>\n

Leta 1740 smo z novim lastnikom Schiffersteinom dobili dana\u0161njo baro\u010dno ladjo, ki je bila zgrajena po zgledu ljubljanske stolnice in je imela na vsaki strani po \u0161tiri kapele z oltarji. Cerkev je tedaj dobila tudi nov glavni oltar – ope\u010dno steno z veliko ni\u0161o na sredini, kjer je bil kip sv. Mihaela (sedaj je v Sadnikarjevem muzeju v Kamniku), nastavek s tabernakljem je bil lesen. Steno je verjetno poslikal menge\u0161ki slikar Franc Jelov\u0161ek, v 19. stoletju pa preslikal Matev\u017e Langus.<\/p>\n

\"\"
Pogled v prezbiterij<\/figcaption><\/figure>\n

Po potresu leta 1895 je arhitekt Vanca\u0161 naredil na\u010drt za novo neorenesan\u010dno zahodno pro\u010delje z Marijinim kronanjem in glavama prvakov apostolov, svetima Petrom in Pavlom. Baro\u010dni oltar so nadomestili s kamnitim neogotskim, ki ga je izklesal Feliks Toman, kipe pa Ivan Zajec ml. Zgoraj je kip nadangela Mihaela, na levi sta sv. Apolonija in sv. Ne\u017ea, na desni sv. Alojzij in sv. Rok. Iz te dobe (1906) so tudi barvna okna. Levo je sv. Jo\u017eef z Jezusom v tesarski delavnici, v sredini Srce Jezusovo, ki se razodene Marjeti Alacoque, desno je sv. Ana z Marijo.<\/p>\n

\"\"\u00a0\u00a0\"\"<\/p>\n

Baro\u010dna kipa Arona in Mojzesa<\/span><\/p>\n

Stranska oltarja sta iz 19. stoletja in sta lesena. Levi ima v sredini sliko Srca Marijinega, avtor je Matija Kozelj. Ob strani sta umetni\u0161ka lesena kipa Arona in Mojzesa. Na desnem stranskem oltarju je slika Srca Jezusovega istega avtorja. Ob njej sta lesena kipa sv. Jo\u017eefa in sv. Antona Padovanskega.<\/p>\n

\"\"
Kip sv. Mihaela iz 19. stoletja<\/figcaption><\/figure>\n

Sv. Mihael ob desnem stebru je delo tirolskega mojstra s konca 19. stoletja. Naro\u010dili so ga kot nadomestilo za star kip, ki je bil v prestolni ni\u0161i starega glavnega oltarja. V prezbiteriju stoje na konzolah pod baldahini leseni kipi \u0161tirih evangelistov in novej\u0161a kipa nadangelov Rafaela in Gabriela. Nekdaj tema\u010den prostor pod pevskim korom je leta 1954 mojster Ple\u010dnik oplemenitil s krstilnico po vzoru starokr\u0161\u010danskih krstilnic, na drugi strani pa \u0161e s spovednico.<\/p>\n

\"\"
Krstilnica in spovednica, delo\u00a0arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Leta 1960 so stene v prezbiteriju \u00a0oblo\u017eili s hotaveljskim kamnom, stene v ladji pa s podpe\u0161kim. Glavne stebre v cerkvi so v spodnjem delu oblekli z lesom. Na\u010drte je izdelal Ple\u010dnikov u\u010denec arhitekt Tone Bitenc.<\/p>\n

Oltar proti ljudstvu je bil na\u010drtovan tako, da bi \u010dim manj motil pogled na glavni oltar. Izdelan je bil leta 1979 po\u00a0na\u010drtu arhitekta Antona Benda.<\/p>\n

\"\"
V ospredju \u017eupnijski dom sv. Mihaela<\/figcaption><\/figure>\n

Leta 2004 smo ob zadnjih vstopnih vratih dobili novi spovednici, ki sta izdelani po na\u010drtu arhitektov Roka Benda in Miha Skoka. Oba sta na\u010drtovala tudi \u017eupnijski dom sv. Mihaela, ki je bil dograjen leta 2010.<\/p>\n

Zvonik stoji lo\u010deno od cerkve in je ostanek protitur\u0161kega tabora.\u00a0Pozidan je bil okoli leta 1500. Vhod ima \u0161ilasto zaklju\u010den gotski portal z robom, posnetim na ajdovo zrno. Na vzhodni in zahodni fasadi sta vidni stari\u00a0\u0161tevil\u010dnici opu\u0161\u010denih mehanskih ur.<\/p>\n

Sedanje \u017eupni\u0161\u010de so na mestu starega zgradili leta 1899. Pri zidavi so naleteli na ve\u010d staroslovanskih grobov.<\/p>\n

Na trgu pred cerkvijo je Marijino znamenje Brezmade\u017ene iz leta 1857, ki je prvotno stalo na Glavnem trgu.<\/p>\n

V cerkveni sklop spadata tudi\u00a0kaplanija in me\u017enarija; v slednji se\u00a0je leta 1700 menge\u0161kemu cerkovniku in organistu rodil sin Franc Jelov\u0161ek, na\u0161 najve\u010dji baro\u010dni freskant in pomemben slikar.<\/p>\n

\"\"
Plemi\u010d Bernardino Barbo<\/figcaption><\/figure>\n

V ju\u017eni zid ob trgu sta vzidana dragocena nagrobnika: prvi je iz leta 1594 in prikazuje duhovnika B. Wiza, ki kle\u010di pred kri\u017eem. Na drugem je upodobljen plemi\u010d Bernardino Barbo, odet v oklep, na glavi ima baro\u010dno lasuljo. Ta nagrobnik je iz leta 1682.<\/p>\n

V zidu med stopni\u0161\u010dem in nekdanjo ka\u0161\u010do je nekaj nagrobnikov in plo\u0161\u010d s sti\u0161kim grbom iz \u010dasa sti\u0161ke posesti nad menge\u0161ko faro.<\/p>\n

 <\/p>\n

Besedilo: Mari\u010dka Benda
\nFotografije: Peter \u0160krlep
\nStrokovni pregled: Janez Bregar<\/p>\n

 <\/p>\n

Viri<\/strong><\/h4>\n

Gorjup, Anton, in Ivan Vidali, ur. Menge\u0161ki zbornik. <\/em>Menge\u0161: Pripravljalni odbor za proslavo osemstoletnice Meng\u0161a, 1954.
\nStra\u017ear, Stane. Menge\u0161 in Trzin skozi \u010das. <\/em>Menge\u0161 in Trzin: Odbor\u00a0pri krajevni skupnosti, 1993.
\nVidali, Ivan. Menge\u0161. <\/em>Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 128. Maribor: Obzorja, 1984.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodovina V prvih \u010dasih pokristjanjevanja je bil Menge\u0161 pomembno misijonsko sredi\u0161\u010de. Slovanski grobovi, ki so jih na\u0161li ob cerkvi, in njen patron sv. Mihael, ki so ga imela za zavetnika […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"yoast_head":"\n\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela - \u017dupnija Menge\u0161<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Menge\u0161ka prafara je bila ena izmed \u0161tirih na Gorenjskem in je verjetno nastala kmalu po letu 811. Prva cerkev je tu stala gotovo v 11. stoletju ali \u017ee prej.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela - \u017dupnija Menge\u0161\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Menge\u0161ka prafara je bila ena izmed \u0161tirih na Gorenjskem in je verjetno nastala kmalu po letu 811. Prva cerkev je tu stala gotovo v 11. stoletju ali \u017ee prej.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"\u017dupnija Menge\u0161\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-11-09T18:43:42+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/wp-content\/uploads\/2018\/10\/freska-iz-delavnice-janeza-ljubljanskega-300x250.jpg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"7 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/\",\"url\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/\",\"name\":\"\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela - \u017dupnija Menge\u0161\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/#website\"},\"datePublished\":\"2018-09-20T17:49:12+00:00\",\"dateModified\":\"2018-11-09T18:43:42+00:00\",\"description\":\"Menge\u0161ka prafara je bila ena izmed \u0161tirih na Gorenjskem in je verjetno nastala kmalu po letu 811. Prva cerkev je tu stala gotovo v 11. stoletju ali \u017ee prej.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/#website\",\"url\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/\",\"name\":\"\u017dupnija Menge\u0161\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela - \u017dupnija Menge\u0161","description":"Menge\u0161ka prafara je bila ena izmed \u0161tirih na Gorenjskem in je verjetno nastala kmalu po letu 811. Prva cerkev je tu stala gotovo v 11. stoletju ali \u017ee prej.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela - \u017dupnija Menge\u0161","og_description":"Menge\u0161ka prafara je bila ena izmed \u0161tirih na Gorenjskem in je verjetno nastala kmalu po letu 811. Prva cerkev je tu stala gotovo v 11. stoletju ali \u017ee prej.","og_url":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/","og_site_name":"\u017dupnija Menge\u0161","article_modified_time":"2018-11-09T18:43:42+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/wp-content\/uploads\/2018\/10\/freska-iz-delavnice-janeza-ljubljanskega-300x250.jpg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Est. reading time":"7 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/","url":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/","name":"\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela - \u017dupnija Menge\u0161","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/#website"},"datePublished":"2018-09-20T17:49:12+00:00","dateModified":"2018-11-09T18:43:42+00:00","description":"Menge\u0161ka prafara je bila ena izmed \u0161tirih na Gorenjskem in je verjetno nastala kmalu po letu 811. Prva cerkev je tu stala gotovo v 11. stoletju ali \u017ee prej.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/zupnijskacerkev\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"\u017dupnijska cerkev svetega Mihaela"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/#website","url":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/","name":"\u017dupnija Menge\u0161","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2"}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2"}],"version-history":[{"count":37,"href":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":531,"href":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2\/revisions\/531"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-menges.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}